Zdaj govori Predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem

»Kar je pomembneje, pa je možnost, da pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem zdaj sami naredijo svoje učbenike.«

»V prihodnje bo v dogovoru s slovenskimi institucijami treba ugotoviti, ali se lahko na podlagi učnega načrta za slovenski jezik šolarjem, ki želijo študij nadaljevati v Sloveniji, omogoči priznanje slovenskega jezika na višji ravni.«

»Učenje slovenskega jezika se je na Hrvaškem izvajalo tudi brez uradno prenovljenega učnega načrta, a je zdaj vse bolj zakonsko urejeno. Mogoče to ni velik korak, je pa dodana vrednost pri priznavanju slovenskega jezika kot manjšinskega jezika na Hrvaškem.«

»Popis je pomemben zaradi določenih pravic. Če se bo zmanjšalo število pripadnikov slovenske narodne skupnosti, potem ne bomo več imeli določenih možnosti.«

»Predvsem gre za možnost na manjšinskih volitvah, oziroma na ravneh občine, mesta, županije, v svete slovenske manjšine ali predstavnike slovenske manjšine.«

»Leta 2019, ko so bile volitve, smo imeli pravico do 40 predstavnikov slovenske manjšine, tako da smo zaskrbljeni, da se bo to število zmanjšalo.«

»Z eno karikaturo, dopisom in obrazložitvijo, kaj se bo zgodilo, če se ne bomo opredelili kot Slovenci na popisu.«

»Slovenska društva pa so aktivna na območjih, kjer delujejo. Na primer društvo v Pulju in svet manjšine mesta Pulj je v sodelovanju z drugimi manjšinami pripravil film, tudi društvo Bazovica na Reki je opozorilo svoje člane.«